ARHITEKT JOŽE PLEČNIK V MESTU JAJCE

Ob Dnevu generala Rudolfa Maistra in petdeseti letnici smrti frančiškana Josipa Markušića

Letos spomladi se mi je oglasil kolega dr. Primož Lampič in me prosil naj mu pomagam pri iskanju oziroma zbiranju literature za en njegov članek. Potreboval je podatke o znameniti, sicer nedatirani dvonadstropni kripti v bosenskem mestu Jajce, popularno poimenovani Katakombe. Kolikor se da hitro sem se odzval, da bi mu ustregel. Bil je zadovoljen z gradivom, ki sem mu ga v nekaj dneh poslal, zato mi je obljubil, da se bo spet oglasil, ko bo njegov članek objavljen. To se je tudi zgodilo, saj sem v začetku meseca septembra dobil v roke njegov že omenjeni (v reviji »SLO časi, kraji, ljudje« objavljen) članek z naslovom: »Plečnikov načrt za Maistrovo grobnico: spregledana simbolika«. Ta članek sem še isti dan prebral.

Del dvonadstropne kripte v mestu Jajce VIR: http://www.agencija-jajce.ba/tr/vijestin/1240-1240-1008-o-katakombama-u-jajcu

Jože Plečnik VIR: https://www.dnevnik.si/1042758807

Rudolf Maister VIR: https://www.muzej-kamnik-on.net/en/locations/rudolf-maisters-birthplace/rudolf-maisters-life/

V njem osrednje mesto ima trditev, da novembra leta 1938 datirani drugi načrt arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) za grobnico generala Rudolfa Maistra (1874-1934) malce spominja na Katakombe v mestu Jajce. To se zelo lepo vidi tudi v teh dveh njegovih stavkih: »Plečnik je moral poznati nenavadno bosansko zgradbo. Morda ga je pri njej zanimal drugačen princip nastanka podzemnega prostora, torej ne z obzidavanjem, pač pa z izklesavanjem, morda tudi dejstvo, da je njeno bistvo očem skrito«. Primož Lampič se je pri tem skliceval predvsem na dejstvo, da je več spomenika vkopanega kakor pa vidnega oziroma na nenavadno poglobitev grobnice v zemljo, kjer izstopa le zunanji del s sarkofagom, ki je komaj kaj dvignjen nad nivo tal. Po njegovem mnenju, je v tem primeru arhitekt Jože Plečnik uporabil strategijo umika iz vidnega polja, kakor jo poznamo na primer pri vkopanih ali v tla vsekanih koptskih cerkvah v severovzhodni Afriki in v Katakombah v Jajcu. Kot naročnik tega, v lehnjak vklesanega podzemnega sakralnega objekta v Jajcu, je bil doslej največkrat, sicer povsem neutemeljeno predstavljen bosenski plemič Hrvoje Vukčić, ki je umrl leta 1416. Zanimivo je, da zunanji del objekta sploh ni bil resno obravnavan v strokovni literaturi: gre za preprosto kamnito lopo (loggia, portik) v renesančnem slogu, ki zakriva stopnišče in vhod v podzemni del.

Primož Lampič je poudaril, da 2. aprila 1939 datirani Plečnikov načrt Maistrovega sarkofaga, spominja na antični rimski način pokopa. Dotaknil se je tudi vprašanja kaj je imel Plečnik v mislih, ko je predlagal drugi načrt za Maistrovo grobnico. V zvezi s tem je omenil kustosinjo v Plečnikovi hiši v Ljubljani Ano Porok, ki je prišla do sklepa, da je ta načrt risal Plečnikov tedanji študent Edvard Ravnikar (1907-1993). Trditev, da je Jože Plečnik moral poznati nenavadno zgradbo v Jajcu, je zagovarjal tudi s stavkoma: »Vsekakor pa je presenetljivo, da ime Hrvoje vsebuje napis, ki je za ponazoritev tipografije izpisan na podstavku Maistrovega sarkofaga na Plečnikovem načrtu. Malo verjetno je, da gre le za naključje«. Čeprav menim, da je ime Hrvoje na podstavku Maistrovega sarkofaga mogoče razložiti tudi kot ime generalovega starejšega sina (Hrvoj Maister 1905-1982), sem se po tehtnem premisleku odločil podpreti trditev Primoža Lampiča. 

Ali je dvonadstropna kripta v mestu Jajce res vplivala na nastanek Plečnikovega drugega načrta za Maistrovo grobnico? V zvezi s tem vprašanjem najprej želim izpostaviti Plečnikov načrt za cerkev Svetega Antona Padovanskega v Beogradu. Načrt so namreč naročili bosenski frančiškani, saj je bil Beograd del frančiškanske province Bosna Srebrna (lat. Bosna Argentina). Leta 1929, ko so začeli graditi Plečnikovo beograjsko cerkev, v frančiškanski provinci Bosni Srebrni, je imel zadnjo besedo provincial in eden najznamenitejših bosenskih frančiškanov, ki so živeli v dvajsetem stoletju Josip Markušić (1880-1968). Bil je velik poštenjak, ki se je zavzemal za uveljavljanje resničnih krščanskih moralnih, etičnih in socialnih načel. 29. novembra 1943 v mestu Jajce, kot delegat se je udeležil Drugega zasedanja AVNOJ-a. Sodi med najpomembnejše kroniste mesta Jajce, v tem mestu je tudi umrl 26. februarja 1968.

Josip Markušić VIR: http://www.agencija-jajce.ba/spomenici/kulturna-ba%C5%A1tina/nematerijalna-kulturna-ba%C5%A1tina/ugledni-jajcani/100-fra-josip-markusic

Josip Markušić in Jože Plečnik sta bila že v dvajsetih letih 20. stoletja tesna prijatelja. Imela sta enaki imeni in tudi rojena sta bila 23. januarja. Da je njuno zelo tesno prijateljstvo trajalo do smrti o tem na svojevrsten način priča okoli tristo ohranjenih, žal neobjavljenih pisem, iz katerih kar lije medsebojno spoštovanje, zaupanje in vera v onostranstvo. Svojemu prijatelju je Jože Plečnik pošiljal na vpogled celo številne umetniške zamisli in načrte. Doslej se je z njuno korespondenco resno ukvarjal le bosenski frančiškan Vitomir Slugić (1928-2006).

Že leta 1933, v enem pismu Plečniku, v katerem je omenil cerkev Svetega Antona Padovanskega v Beogradu, je Josip Markušić poudaril: »Žalimo samo to, što ova crkva nije u središtu naše provincije, jer ona jest naš ponos, ali je daleko od 'fratarskog naroda' Bosne, da ljepotama njene forme pridodamo naročite svoje čari i osjećaje. Žao mi je i za Vas, što nam bliže niste, da Vas prisvojimo«. Trinajst let pozneje v enem pismu Josipu Markušiću tudi Jože Plečnik ni skrival čustev: »Naj bo tako ali drugače, naju povezuje sladka, zlata vera, da smo vsi v Božjih rokah. Ne želim, da Vam prazniki minejo  brez spomina name. Najino prijateljstvo se je začelo zaradi Boga, naj po njem tudi živi, dokler mu je namenjeno. Zmeraj Vas nosim v srcu. Samo nebo Vas je poslalo v moje življenje. Menim, da sva enega duha in srca, zaradi tega ni treba izgubljati veliko besed«. Tudi iz vsebine teh nekaj stavkov, je mogoče razumeti, zakaj je Jože Plečnik ustvaril veličasten načrt za stolno cerkev Vrhbosne v Sarajevu, ki je bila zamišljena kot nova Hagia Sofija. Žal ta načrt nikoli ni bil realiziran, ista usoda pa je doletela tudi Plečnikov načrt za sarajevsko Marijino cerkev. Danes se v Bosni z Jožetom Plečnikom povezuje le majhen stolpič kapelice, ki stoji na pokopališču Stogić v naselju Vareš.

Koliko krat je Jože Plečnik obiskal deželo Bosno in mesto Jajce? Ali je z njegovimi obiski Bosne mogoče povezati kelihe, ki jih hranijo v bosenskem frančiškanskem samostanu v naselju Kraljeva Sutjeska? Tudi v kontekstu njegovega prijateljevanja z Josipom Markušićem je mogoče začeti debato o vezeh med Katakombami v Jajcu in drugim načrtom za Maistrovo grobnico. Menim, da je o vplivu Katakomb mogoče razpravljati še v zvezi z nekaterimi drugimi Plečnikovimi mojstrovinami. Tukaj imam v mislih predvsem kamnito lopo, ki zakriva stopnišče in vhod v podzemni del. O njeni gradnji nimamo prav nobenih podatkov. Nihče se ni posebej ukvarjal z njo. Tisti redki raziskovalci, ki so se resno ukvarjali s podzemnim delom Katakomb, pa so jo zgolj površno datirali v konec devetnajstega in začetek dvajsetega stoletja oziroma v čas, ko je bila Bosna pod avstro-ogrsko okupacijo (1878-1918). Menim, da je lopa starejša. Sicer pa to na svojevrsten način potrujejta tudi stavka hrvaškega zgodovinarja Vjekoslava Klaića (1849-1928): »U varoši iztiču se sa svoje starine najvećma katakombe ili podzemni grobovi sa kapelom. Podješ li u te podzemne grobnice, sići ti je preko 16 skalina i eto te u grobnoj kapeli«. Namreč, še danes obstaja teh šestnajst stopnic, ki jih je leta 1878 v Zagrebu v delu »Bosna. Podatci o zemljopisu i poviesti Bosne i Hercegovine« omenil Vjekoslav Klaić, in jih je mogoče uporabiti kot jasen dokaz, da je nad njimi stala kamnita lopa v renesančnem slogu. To seveda pomeni, da je bila lopa zgrajena še pred letom 1528, ko je mesto zasedla armada turškega sultana Sulejmana Veličastnega (1520-1566). Kakor koli že, dejstvo je, da kamnita lopa že na prvi pogled deluje kot renesančna stavba, ki ji je vzporednice mogoče iskati v Firencah, Rimu in Urbinu ter  celo v delih, ki sta jih ustvarila Leon Battista Alberti (1404-1472) in Andrea Palladio (1508-1588). S kamnito lopo se bom sicer precej obširno ukvarjal v posebnem članku, za katerega zdaj raziskujem in pripravljam arhivsko gradivo.

Kamnita lopa v mestu Jajce VIR: http://www.agencija-jajce.ba/de/novost/406-271-posjetite-katakombe-u-jajcu

Šestnajst stopnic v kamniti lopi VIR: http://www.agencija-jajce.ba/de/novost/406-271-posjetite-katakombe-u-jajcu

Zanimivo je, da ima renesančna lopa prav posebno mesto tudi v umetniškem opusu Jožeta Plečnika, saj od leta 1930 kot zimski vrt stoji ob njegovi hiši v Ljubljani: skorajda kopijo tega zimskega vrta, je Jože Plečnik postavil na stanovanjsko stavbo na začetku Poljanske ulice v Ljubljani, ki je v strokovni literaturi znana kot Novi Peglezen. O tem sta doslej pisali arhitektka Irena Potočnik in umetnostna zgodovinarka Katarina Bobek, ki sta se sklicevali na umetnostnega zgodovinarja Petra Krečiča.

Plečnikov zimski vrt v Ljubljani VIR: https://siol.net/trendi/kultura/kako-si-je-joze-plecnik-zgradil-stolp-o-katerem-je-sanjaril-desetletja-foto-393579

Novi Peglezen v Ljubljani VIR: http://architectuul.com/architecture/peglezen

Ali je mogoče trditi, da se je Jože Plečnik zanimal tudi za kamnito lopo v mestu Jajce? Tukaj seveda ne želim trditi, da je bil v mestu Jajce tudi Jože Plečnik priča kakšnemu antičnemu prizoru, kot je bil tisti, ki ga je 2. decembra 1943 v svojem dnevniku opisal pisatelj in pesnik Edvard Kocbek (1904-1981): »Sapa nam je zastala in zona nas je obšla, tema nad nami se je vzdignila kot svetišče, dež se je spremenil v grozljiv šepet, preko nas se je spreletela zgodovina, zaslišali smo šelest njenih peruti, obstali smo kot spomeniki, marmorno zgoščeni in vendar eterično zbrani«. Na koncu tega zapisa želim le še poudariti, da me je zelo razveselilo dejstvo, da je Primož Lampič iskal vzporednice med drugim Plečnikovim načrtom za Maistrovo grobnico in Katakombami v mestu Jajce.