ZAKAJ SEM ŠTUDIRAL UMETNOSTNO ZGODOVINO?

Petnajst let potem, ko je armada turškega sultana Mehmeda II. Osvajalca zasedla velik del ozemlja Kraljevine Bosne in smrtno ranila zadnjega bosenskega kralja Stipana Kotromanića (1461-1463), je (kot begunka) v Rimu umrla žena bosenskega kralja Stipana Tomaša Kotromanića (1443-1461) in bosenska kraljica Katarina Kotromanić (1425-1478). Kraljica Katarina je bila pokopana v rimski frančiškanski cerkvi Santa Maria in Aracoeli.

Leta 1993, v času ko je divjala črnogorsko-hrvaško-srbska vojna proti državi Republiki Bosni in Hercegovini sem (kot begunec) živel na ozemlju Republike Slovenije. Ena redkih knjig, ki sem jo v tem letu imel v rokah, je bila leta 1910 v Celovcu objavljena Grudnova »Zgodovina slovenskega naroda«. Spomnim se, da sem to knjigo našel v mesecu novembru v nekem smetnjaku ter da sem jo bral in listal tudi v trenutku, ko je »Radio Slovenija« objavil novico, da je bil v Mostarju porušen znameniti »Stari most«. V tej knjigi sem prvič v življenju videl črno-belo reprodukcijo portrteta rosno mladega dekleta, ki je bilo predstavljeno, kot bosenska kraljica Katarina Kotromanić.

 Odkritje Grudnove knjige in kraljičinega portreta tukaj želim predstaviti tudi kot moj prvi korak na poti k dodiplomskemu študiju umetnostne zgodovine in sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki sem ga vpisal leta 1994. Približno šest let pozneje (v času, ko sem na Filozofski fakulteti opravljal zadnje izpitne obveznosti) v nekem nemškem katalogu sem povsem slučajno odkril tudi barvno reprodukcijo že omenjenega portreta. V tem katalogu sem še odkril, da je portret hranila rimska Kapitolinska galerija. To odkritje me je spodbudilo, da sem med letoma 2000-2005 marljivo zbiral literaturo o rimskem dekliškem portretu in kraljici Katarini Kotromanić ter jo uporabil pri pisanju članka z naslovom Portret bosanske kraljice?, ki sem ga (v bosanščini) objavil leta 2006 v švedski reviji Kvinna/Žena. Kot je že iz naslova mojega članka mogoče opaziti, v članku sem opozoril, da je precej majhna verjetnost da gre za portret bosenske kraljice Katarine Kotromanić, saj je portret datiran v čas okoli leta 1505 in pripisan predstavniku ferrarske slikarske šole, slikarju Domenicu Panettiju. O tem portretu sem nekaj povedal tudi (12. novembra 2011) v okviru referata na mednarodnem simpoziju zgodovinarjev v mestu Jajce, v kratkem pa ga bom (skupaj z nekaterimi povsem novimi odkritji) predstavil tudi v Sarajevu.