BOSANSKO-HERCEGOVAČKA DELEGACIJA U Schönbrunnu 29.3. 1916. GODINE

U dvorcu Schönbrunnu austro-ugarski car Franjo Josip (1848-1916) primio je četrdeset i četiri člana bosansko-hercegovačke delegacije u kojoj su pored vojnika-oficira bili još i političari, ekonomisti i predstavnici vjerskih zajednica. Članovi te delegacije i bosansko-hercegovački vojnici bili su spomenuti i u izvještaju, koji je 29.3. 1916. godine pod naslovom »Bosanska deputacija pri cesarju« objavio ljubljanski  dnevnik Slovenski narod (Slovenski narod 72., 29.3.1916 Ljubljana, str. 3.): »Bosanska deputacija pri cesarju Včeraj dopoldne je sprejel cesar v Schönbrunnu bosansko poklonitveno deputacijo pod vodstvom deželnega poglavarja fml. Sarkotića. Deputacija je štela 44 članov, med njimi škofe in najvišje duhovnike vseh veroizpovedanj, zastopnike odvetniške in zdravniške zbornice, nekatere veleposestnike in župane. Odposlanci so pozdravili cesarja z navdušenimi 'Živio!' – klici, nakar je fml. Sarkotić nagovoril Nj. Veličanstvo v imenu bosansko-hercegovinskega naroda, ki si je iskreno želel, izraziti cesarju svojo neomajno vdanost in hvaležnost. Zaman so bili vsi poskusi, iztrgati narod Bosne in Hercegovine – ki sta za vedno podložni habsburški vladarski hiši – iz zveze z monarhijo. Sinovi obeh dežel danes zmagovito vihte habsburške zastave daleč v sovražnem ozemlju in z očiščeno dušo žrtvujeta Bosna in Hercegovina radostno na oltarju velike skupne domovine. Medtem ko izvršujejo sinovi svojo zapriseženo dolžnost, se zbirajo njihovi očetje ponosno in hvaležno okoli prestola, da dajo izraza neomajni zvestobi celega naroda in da znova zaprosijo za očetovsko naklonjenost in milost Vašega Veličanstva. General Sarkotić je zaključil svoj govor z navdušenimi 'Živio!' – klici na cesarja. Cesar je odgovoril: Z veseljem vidim zbrane okoli sebe zastopnike Bosne in Hercegovine in ginjenega srca vzamem na znanje izraze njihove zvestobe in vdanosti. V podedovani hrabrosti so se sinovi teh dveh dežel radostno odzvali Mojemu klicu na obrambo domovine in v neomajni zvestobi so zmagovito ponesli moje zastave proti sovražniku. Nepremagljive v vztrajnosti, neodoljive v navalu, so si zaslužile Moje vrle bosansko-hercegovske čete kot najmlajši del Moje armade Mojo očetovsko zahvalo, ki jim ostane za vedno zagotovljena. Požrtvovalen in pripravljen pomagati, stoji za vojaki na bojiščih ves zvesti narod Bosne in Hercegovine. Najodličnejša naloga uprave bo, da ozdravi in olajša vojna trpljenja, ki jih moško prenaša. Skupne skrbi, boji in zmage so v vojnih letih moje narode še bolj trdno združile in so nerazdružljivo zvezale z Menoj in Mojo hišo narod Vaše lepe in ponosne domovine, na katere obisk mi je v dragocenem spominu. V trdnem zaupanju na vsemogočnega Boga, se nadejam složnega in uspešnega dela v bodočih letih miru ter pošiljam zvestemu narodu Bosne in Hercegovine Svoj očetovski pozdrav in zahvalo za poklonstvo, ki je razveselilo moje srce. Deputacija je priredila nato Nj. Veličanstvu oduševljeno ovacijo.- Cesar je nagovoril posamezne odposlance in je med ponovnimi ovacijami zapustil avdijenčno dvorano. Člani bosansko-hercegovinske poklonitvene deputacije pripovedujejo, da izgleda cesar izborno in je bil zelo vesel nad obiskom deputacije. Razgovarjal se je s člani deputacije skoro 5/4 ure ter se zelo zanimal za razmere v Bosni in Hercegovini.«.

Bosansko-hercegovačka delegacija u Schönbrunnu 29.3. 1916. godine IZVOR: Tedenske slike (leto 3. številka 18.), 3.5. 1916. godine Ljubljana, str. 279. U ovom članku citirani ljubljanski dnevnik Slovenski narod 1.4. 1916. godine (na stranici 3) prenio je i vijest da je dio ove bosanske delegacije otputovao u Budimpeštu na sastanak sa članovima mađarske vlade, koju je vodio grof István Tisza (1861-1918).

U ljubljanskom tjedniku Tedenske slike 3.5. 1916. godine (pod naslovom »Bosansko-hercegovska deputacija Hrvatov, Srbov in mohamedancev na Dunaju pred poklonitvijo pred cesarjem v Schönbrunnu«) bila je objavljena fotografija na kojoj vidimo neke od članova spomenute bosanskohercegovačke delegacije. (Tedenske slike, leto 3., številka 18., 3.5. 1916. Ljubljana, str. 279). U mojoj elektronskoj publikaciji o jedinoj džamiji na slovenačkom tlu u selu Log pod Mangrtom fotografija te delegacije bila je greškom predstavljena kao fotografija, koju je objavio ljubljanski dnevnik Slovenski narod. O tome vidjeti: http://www.logpodmangartom.si/dzamija.pdf (stanje na dan 10.2. 2013. godine).